»Samo predstavljajte si, da je izjemno miniaturna kamera, velika manj kot dva kubična milimetra, na krovu satelita Trisat-R, ki kroži v srednji Zemljini orbiti na višini 6000 kilometrov, naredila fotografijo izjemno velikega objekta – našega prelepega planeta Zemlje.«
»Medtem ko je bil naš glavni cilj eksperimenta zajemanje 'učinka črnega sonca' (angleško Black Sun Effect), ki ga povzroči prelivanje slikovnih točk na senzorju kamere med slikanjem sonca, nam je uspelo posneti tudi to osupljivo fotografijo našega planeta Zemlja.«
»Obe miniaturni kameri na krovu sta neposredno izpostavljeni močnemu sevanju brez kakršne koli zaščite. Tako nam ni le uspelo načrtati in izdelati našega prvega integriranega vezja za vesoljsko rabo v manj kot 18 mesecih, med dobro znano polprevodniško krizo, ampak uspešno demonstriramo tudi njegove zmogljivosti, ki omogočajo, da naše tehnologije z visoko stopnjo integracije uspešno delujejo tudi v sevalno najzahtevnejših okoljih.«
»Po zagonu motorjev nosilne rakete Vega-C se je po dveh urah in devet minut uspešno odcepil tudi satelit Trisat-R. Ta je po 30 minutah namestil svoj antenski sistem.«
»Neprecenljive prejete informacije s Trisat-R satelita nam bodo omogočile razvoj še boljših, robustnejših tehnoloških rešitev, primernih tudi za oddaljene planete.«
»Prvi na svetu smo v vesolje poleteli novo procesorsko jedro RISC-V, kar nam po informacijah Evropske vesoljske agencije (ESA) zavida tudi Nasa.«
»Kot prvi nanosateliti gremo v izjemno zahtevno okolje. Gre za pionirsko misijo, na katero stopamo skupaj Slovenci, Francozi in Italijani, pri čemer je naš satelit tokrat eden najzanimivejših, saj nosi celo kopico inovacij.«
»Če kje, potem morajo na področju vesolja podjetja in raziskovalne institucije delati z roko v roki. Pri tem pa je izjemno pomembna tudi podpira države.«
»Na krovu satelita Trisat-R je kopica novosti in tehnoloških inovacij, ki s svojo demonstracijo delovanja v vesoljskem okolju slovenskim podjetjem omogočajo utrjevanje svojega položaja in statusa na trgu vesoljskih tehnologij.«
»Satelitov je vedno več, tukaj govorimo o konstelacijah, ki segajo po številkah 250, 300 na enega operaterja. Iščemo metode, kako bodo sateliti postali vedno bolj avtonomni.«
»Tako kot že misija Trisat nam tudi Trisat-S omogoča, da lahko testiramo neke nove, prebojne tehnološke rešitve. Posledica tega, tako kot je bilo s Trisatovo misijo, so v bistvu dodatna naročila oziroma poslovna sodelovanja z dosti večjimi akterji na področju vesoljskih tehnologij.«
»Ekipa je seveda trenutno vznemirjena, polna pričakovanj. Prvi stik je že bil vzpostavljen, kot kaže, je satelit aktiven, na njem se je izvedla vsa začetna procedura. Nismo zgolj srečni, temveč presrečni.«
»Na koncu se je priložnost pojavila tako nepričakovano in vrtoglavo hitro. Šlo je neverjetno gladko. Po treh minutah od vžiga motorjev je bil satelit že v vesolju. Malo smo si oddahnili med mirno balistično fazo, potem pa v štirideseti minuti gladka ločitev od nosilne strukture.«